LIKOVNA KRITIKA

1. Sara Nuša Golob Grabner - Vznik nihajočih svetov - 2026
2. Tatjana Pregl Kobe - DRHTENJE ČASA
3. Kristina Prah - V vrtovih tišine
4. Mario Berdič Codella - Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa
5. Mario Berdič Codella - Iskanje izgubljenega časa
6. Mojca Štuhec - Videti več od naslikanega
7. Matic Veler - V ogledalu - REFLEKSIJA IN ODSEVI - Galerija Velenje
8. Polona Škodič - ...krog, katerega središče je povsod in katerega obsega ni nikjer...
9. Milena Zlatar - INDUSTRIJSKA SUITA STOJANA ŠPEGLA/UMETNIKOV MANIFEST - 2021
10. Tatjana Pregl Kobe, Samo eno srce / Ljubljana 2020
11. Dejan Mehmedovič - Industrijski motiv - GALERIJA INSULA, IZOLA - 31.08.2018 – 20.09.2018
12. Tatjana Pregl Kobe, Poetika industrijskih motivov, Zagorje 2018
13. Anamarija Stibilj Šajn - Rudniški jaški in Industrijski motivi - Nazarje 2018
14. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
15. Tatjana Pregl Kobe, Tisoč devetsto štiriinpetdeset, Galerija Krka NM 2018
16. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
17. Tatjana Pregl Kobe - Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
18. Anamarija Stibilj Šajn, Industrijski motiv / Sežana 2017
19. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
20. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
21. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
22. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
23. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
24. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
25. Goran Milovanovič - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
26. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
27. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
28. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
29. prof. Darko SLAVEC, november 2007
30. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
31. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
32. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
33. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
34. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
35. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
36. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
37. Milan Todič, akad.slik.
38. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
39. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
40. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
41. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Časovno gledano je pot, ki jo je prehodil slikar Stojan Špegel, dokaj kratka. Toda v dobi petih let,
od kar intezivneje slika, je uspel v zgoščeni obliki jasno zarisati možno rast in že tudi doseči
prve uspešne razvojne stopnje njemu vse bolj lastne slikarske usmeritve - v kolorizem. Barva je namreč postala bistvo ter cilj njegove likovne izpovedi. Radoveden in občutljiv za likovno
polpreteklost, in sprejemljiv za marsikaj kar se v tej zvezi dogaja še tudi danes okrog njega, se z
vso potrebno resnostjo ter s poglobljenostjo raziskovalca zaustavlja ob številnih zanj zanimivih
spoznanjih. S pomočjo knjig, in še raje z neposrednih galerijskih ogledov slikarskih mojstrovin,
ali z drugovanja z drugimi umetniki, si prečiščuje pobude, ki jih v odmaknjeni ustvarjalni tišini,
marljivo, in z naravno dano mu doslednostjo, postopno z nizi vedno novih slik tudi realizira.

Čeprav je bistvo Špeglove slikarske ustvarjalne izpovedi, kot rečeno, barva, posveti študijsko
disciplinirani slikar veliko pozornosti tudi risbi, predvsem risbi s svinčnikom. S pomočjo skrbnih krokijev oziroma manjših skic proučuje vsebino in obliko. V številnih primerkih risarsko neposredno zabeleženi sproščenosti, v z grafitom členjenih tonskih vrednotah, razbira slikar žlahtne likovne prvine svojih pravkar nastajajočih velikih slik, ne nazadnje tudi s tem, da z lepljenjem vgrajuje te sličice občasno direktno na slikovno ploskev. Sicer pa si slikar z lepljenjem še drugih materialov, s spreminjanjem in prirejanjem slikarske podlage, pomembno tehnološko širi možnosti barvnega izraza kot bistveno sestavino svojega sedanjega likovnega sporočila.

V svojem študijskem odnosu do izpostavljanja in poudarjanja same snovnosti barve, in s tem povezanih vrednot učinkovanja njenih močno členjenih površin, predstavlja Stojan Špegel svoje slikarstvo vsebolj v abstraktni svet barvnih razpoloženj. Aluzija in spomin na stvarni svet ostajata
slikarju sicer še naprej izhodiščno vodilo in tako, da se iz šabloniziranih dreves še vedno lahko ugotovi, da je upodobljena v tem primeru krajina, v drugem primeru iz obrisov obmorska obala ali v tretjem z bolj geometrijskimi oblikami slikovit motiv z mostom. Čeprav je vsaka slika glede na intenzivnost barv kot tudi glede na učinke njene površinske strukture drugačna, in se torej razlikujejo Špeglova dela tudi po razpoloženskosti barvnih tonov, daje vsem tem slikam določen prepoznaven skupen ton prav barva in nje medsebojno vsklajeni odnos.
Slike Stojana Špegla združujejo v občutju sedanjost s preteklostjo in usmerjajo ustvarjalno misel v še neznano prihodnost tudi s tem, da ohranjajo v barvni poetiki slikarjev individualizem.

dr. Mirko Juteršek